Osnovni učinki delovanja

Pri uporabi biolampe (kot vira polarizirane svetlobe) pride do pojavov, ki sprožijo in spodbudijo potek nadzornih procesov na celični ravni v tkivu ter posledično upočasnijo bolezenske in degenerativne procese v teh celicah. Ker v vsaki celici v celotnem organizmu potekajo specifični biokemični procesi, lahko ta pojav opišemo kot strateško pomemben za nadaljnji potek procesov zdravljenja, ki s tega vidika vplivajo na celoten organizem. V praksi se posamezni učinki običajno združujejo in prepletajo.

III. Protivnetni učinek

Tkivo se na poškodbe, ki imajo lahko različne vzroke, odzove s kompleksno reakcijo, ki jo imenujemo vnetje. Poškodovane celice nato sproščajo določene snovi (histamin, serotonin in številne druge), poveča se lokalni pretok krvi in prepustnost sten krvnih žil, s čimer v medcelični prostor pride več tekočine in nastane oteklina.

V tem zapletenem obrambnem sistemu ima polarizirana svetloba pomembno vlogo pri terapevtskem delovanju. Polarizirana svetloba deluje v celotni širini klasičnih vnetnih simptomov: proti oteklini, bolečini, rdečici in segrevanju. V primerjavi s prejšnjimi klasičnimi fizioterapevtskimi aplikacijami ima fototerapija to prednost, da pri njenem delovanju ni prisoten termični (toplotni) dejavnik. Vnetna stanja lahko obsevamo tudi z monokromatsko polarizirano rdečo svetlobo, in sicer že od samega začetka vnetja.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je učinek polarizirane monokromatske svetlobe na vnetne spremembe sestavljen iz stimulacije humoralne obrambe in aktivacije imunološke obrambe organizma.

Delovanje polarizirane svetlobe na organizem je treba razumeti kot kompleksen proces, katerega rezultat je določen odziv organizma na to delovanje, ki se kaže kot - biostimulativni, analgetični, protivnetni učinek.

I. Učinek biostimulacije

S tem izrazom mislimo predvsem na stimulacijo celic s svetlobno energijo, s pospešeno delitvijo celic v različnih tkivih, optimizacijo metabolizma in splošnim povečanjem celične energije ali prilagoditvijo te energije na normalno raven.

Predpogoj za učinek biostimulacije je tudi pospešitev regeneracije krvnih in limfnih žil ter s tem izboljšanje vaskularizacije (preraščanja krvnih žil) tkiva. Posledični učinek je nato pospešitev revitalizacije (reanimacije) in celjenja prizadetega območja (tkiva). Polarizirana svetloba najbolj pozitivno vpliva na lastnosti novo nastalih tkiv - npr. brazgotina v skeletni mišici doseže po stimulaciji s svetlobno energijo veliko večjo natezno trdnost.

II. Analgetik - analgetični učinek

Bolečina je pojav, ki je povezan s poškodbo tkiva ali pa je simptom številnih motenj in bolezni. Bolečino zabeležijo senzorji (tako imenovani nociceptorji), ki se odzivajo na spremembe v prepustnosti senzorične membrane. Tako pridobljene informacije se po živčnih vlaknih prenesejo v hrbtenjačo, kjer se povežejo z ascendentnimi sistemi, ki informacije o bolečini vodijo v možgane.

Pozitivni protibolečinski učinek polarizirane svetlobe je v:

• lokalnem (lokalnem) protibolečinskem učinku, ki ga spodbuja stimulacija sluznic, zaradi česar se izboljša in pospeši limfna drenaža iz prizadetega območja
• vplivu na proizvodnjo in sproščanje snovi (endogenih opioidov), ki pripomorejo k želenemu analgetičnemu učinku
• upočasnitev degeneracije živčnih vlaken
• Zmanjšanje draženja živcev z neposrednim delovanjem na živčne končiče